{"id":5604,"date":"2024-05-15T18:41:39","date_gmt":"2024-05-15T18:41:39","guid":{"rendered":"https:\/\/www.sps-zelezniki.si\/?page_id=5604"},"modified":"2024-05-15T19:00:24","modified_gmt":"2024-05-15T19:00:24","slug":"zgodovina-plezanja-in-alpinizma-v-selski-dolini","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.sps-zelezniki.si\/index.php\/zgodovina-plezanja-in-alpinizma-v-selski-dolini\/","title":{"rendered":"Zgodovina plezanja in alpinizma v Sel\u0161ki dolini"},"content":{"rendered":"

V obdobju, od preloma stoletja pa tja do osemdesetih let dvajsetega stoletja, \u0161e ni veliko zbranega gradiva, \u0161e manj sistemati\u010dno urejenega. Znano je, da je \u0160kofjelo\u010dan Tone Logonder, bolj poznano kot kipar, ki je ustvaril Sejalca v Sorici, Jurija in Agato pred Namo v \u0160kofji Loki in \u0161e veliko drugih del, plezal s Poldetom Talerjem iz Zgornje Sorice. Slednji je bil tudi med pobudniki za ustanovitev Alpinisti\u010dnega odseka \u0160kofja Loka, ki je bil prva baza plezalcev iz Sel\u0161ke doline. Pobuda je uspela kasneje, Polde Taler je plezalno kariero nadaljeval pri Akademskem alpinisti\u010dnem odseku, kasneje v AO Kranj.<\/p>\n

\nPoleg na\u0161ih sten, za tiste \u010dase vrhunskih in najte\u017ejih smeri v njih, je Polde Taler veliko plezal tudi v Centralnih Alpah in Dolomitih. Skupaj s Francijem Ekarjem, Toma\u017eem Jamnikom in Iztokom Beleharjem so kot prvi Jugoslovani preplezali Sentinelle Rouge v skupini Mont Blanca.<\/p>\n

\nV osemdesetih in devetdesetih letih je ve\u010dina ljubiteljev plezanja iz Sel\u0161ke doline svoje interese in ambicije udejanjala v AO \u0160kofja Loka, ki je bil valilnica ve\u010dine kasnej\u0161ega kadra alpinistov in plezalcev na\u0161ih krajev.<\/p>\n

V devetdesetih letih je v ozkem krogu plezalcev in alpinistov dozorela ideja, da bi \u00bbzgornja\u00ab <\/span>Sel\u0161ka dolina dobila svoj \u00bbferajn\u00ab, kot se je takrat reklo taki obliki zdru\u017eevanja. Vodilni <\/span>pobudnik ideje je bil Miha Prevc. Plezalci Sel\u0161ke doline so bili takrat organizirani in aktivni v <\/span>okviru alpinisti\u010dne sekcije, ki je bila najprej pod pokroviteljstvom alpinisti\u010dnega odseka Kranj, <\/span>kasneje \u0160kofje Loke. Na za\u010detku so prevladovale alpinisti\u010dne avanture, torej klasi\u010dni na\u010din <\/span>plezanja v gorah, tako poleti kot pozimi. Po letih uvajanja je AS \u017delezniki postala samostojna <\/span>in je nekaj \u010dasa delovala v okviru PD \u017delezniki. Vodilni predstavniki tega \u010dasa so bili, poleg \u017ee <\/span>imenovanega Miha Prevca, \u0161e Stane \u010cufar, Drago Frelih in Janez Rant. <\/span>V Sel\u0161ki dolini se je, vzporedno z alpinisti\u010dno dru\u0161\u010dino, oblikovala skupina plezalcev (Marko <\/span>\u010cufar, Franci Jensterle, Damjana Klemen\u010di\u010d, Jernej Hudolin), ki jih je vse bolj vleklo v prosto <\/span>plezanje in so temu na\u010dinu plezanja posve\u010dali vse ve\u010d svojega \u010dasa in energije. V osnovi so jih <\/span>\u00bbzastrupile\u00ab Yosemitske zgodbe, ki so jih Toma\u017ein, Ivnik, Rehberger in ostali plezalci, ki so \u017ee <\/span>\u00bbpokukali \u010dez Lu\u017eo\u00ab, prina\u0161ali tudi v na\u0161 prostor. V Ob\u010dinah nad Trstom so, v katalogih <\/span>Shusterja in Sportchecka ter na plakatih v Papi Sportu, ob\u010dudovali fotografije takratnih <\/span>mojstrov iz Verdone, Biouxa in drugih svetovnih plezali\u0161\u010d. \u00bbLokalci\u00ab, ki so se ukvarjali s <\/span>prostim plezanjem, so bili vseskozi aktivni \u010dlani \u0160kofjelo\u0161kega alpinisti\u010dnega odseka, v <\/span>katerem so se v alpinisti\u010dnem okolju borili za, recimo temu, prosto-plezalne interese. \u00bbFree <\/span>climberji\u00ab so najve\u010d trenirali v priljubljenem plezali\u0161\u010du Kamnitnik v \u0160kofji Loki, takrat \u0161e <\/span>znotraj voja\u0161nice; nastajale so vse te\u017eje smeri, kmalu je za\u010delo primanjkovati plezalnega <\/span>prostora. V tistem \u010dasu je vsem najve\u010dji izziv predstavljala projektna smer \u00bbMajhni, gladki, <\/span>spolzki\u00ab, ki jo je prvi splezal Marko \u010cufar. Najbolj\u0161i, lokalni, prosti, plezalci so po\u010dasi, drug za <\/span>drugim, \u00bbprerasli\u00ab te\u017eavnost plezali\u0161\u010da Kamnitnik. <\/span>Jo\u017ee Prezelj je bil zadnji predsednik alpinisti\u010dne sekcije, ki je delovala pod okriljem <\/span>Planinskega dru\u0161tva \u017delezniki; ta \u010das sovpada z nastankom plezali\u0161\u010da Pod Su\u0161o. Zanimiva je <\/span>zgodba o nastanku plezali\u0161\u010da. Veljko Gortnar in Drago Frelih, \u010dlana AS \u017delezniki, sta si <\/span>ogledovala in razmi\u0161ljala, kako iz \u00bbtiste skale\u00ab narediti nekaj uporabnega. Za spodnji del <\/span>stene, ki je bil res gladek in tudi rahlo previsen, se je rodila ideja, da bi s pomo\u010djo \u00bbmajzla in <\/span>kladiva\u00ab izdolbla oprimke in si s tem olaj\u0161ala vstop v zgornji del stene, ki se je zdel <\/span>premagljiv. Pri \u00bbprepovedanem\u00ab po\u010detju sta bila naklju\u010dno \u00bbujeta\u00ab. Po skupnem tehtnem <\/span>premisleku je bilo sklenjeno, da bo manj\u0161a eti\u010dna \u0161koda, \u010de se v spodnjem delu prve <\/span>zami\u0161ljene smeri privija\u010di mali umetni oprimek, ki se ga lahko kasneje po potrebi tudi <\/span>odvija\u010di. Danes bi se marsikdo ob tem \u00bbkri\u017eal\u00ab, a pionirski \u010dasi so bili veliko bolj velikodu\u0161ni <\/span>od dana\u0161njih. Od tod tudi ime prve opremljene smeri Pod Su\u0161o, Pentimento, kar pomeni <\/span>slikarjev naknadni popravek \u017ee delno dokon\u010danega dela. Ime se je v tistih \u010dasih zdelo \u00bbhudo <\/span>povedno\u00ab glede na vso \u00bb\u0161torijo\u00ab nastanka. Smer je bila, ko je bila kon\u010dno preplezana, <\/span>ocenjena z 7a+, kar ni bilo ravno za ogrevanje. <\/span><\/p>\n

Z nastankom plezali\u0161\u010da Pod Su\u0161o in skoraj so\u010dasno tudi velike umetne plezalne stene v <\/span>\u0161portni dvorani Poden v \u0160kofji Loki, se je za\u010delo prelomno obdobje razvoja \u0161portnega <\/span>plezanja na \u0161ir\u0161em \u0161kofjelo\u0161kem obmo\u010dju, tako v skalnem te\u017eavnostnem kot v tekmovalnem <\/span>plezanju. Plezali\u0161\u010de Pod Su\u0161o so lokalni plezalci o\u010distili in pripravili ter tudi opremili v \u010dasu od <\/span>1990 do 1994. Prav tako so z idejo, znanjem, iznajdljivostjo, predvsem pa prostovoljnim <\/span>delom in prispevkom, aktivno sodelovali pri izgradnji velike stene v \u0160kofji Loki leta 1988, ki je <\/span>bila prva tovrstnih dimenzij v takratni Jugoslaviji. <\/span><\/p>\n

V osrednjem najvi\u0161jem delu Pod Su\u0161o se je opremilo sedem smeri te\u017ejih te\u017eavnostnih stopenj <\/span>(ocenjene od 7a do 8a+). Vse so v celoti opremili lokalni plezalci s prostovoljnim delom in <\/span>hkrati tudi prispevali ves potreben material za opremljanje smeri. V tistem \u010dasu so opravili <\/span>najve\u010d dela Marko \u010cufar, Marko Dem\u0161ar, Franci in Ale\u0161 Jensterle, Jo\u017ee Prezelj, Velo Gortnar, <\/span>Drago Frelih, Marko Kokalj, Stane \u010cufar, Jernej Hudolin in Damijana Klemen\u010di\u010d; vsak po <\/span>svojih zmo\u017enostih in \u00bbspecialnostih\u00ab, saj jim je bilo veliko do razvoja \u0161portnega plezanja v <\/span>ob\u010dini \u017delezniki, ki so ga gojili kot \u010dlani AO sekcije in\/ali AO \u0160kofja Loka. Slednji se je konec <\/span>leta 1989 reorganiziral in kot prvi v takratni dr\u017eavi preimenoval v Plezalni klub \u0160kofja Loka.<\/span><\/p>\n

Brez pretiravanja lahko trdimo, da so prav te te\u017eke smeri razli\u010dnih karakteristik plezali\u0161\u010da Pod <\/span>Su\u0161o, opazno prispevale k uspehom \u0161portnih plezalcev Sel\u0161ke doline in \u0160kofje Loke z okolico, <\/span>ki so bili \u010dlani PK \u0160kofja Loka. V tem plezali\u0161\u010du so svoj talent brusili in kalili bodo\u010di dr\u017eavni <\/span>prvaki in prvakinje v otro\u0161kih, mladinskih in \u010dlanskih tekmovalnih kategorijah, kot tudi <\/span>posamezniki, ki so prestavljali mejnike v skalnem plezanju, tako te\u017eavnostnem kot <\/span>balvanskem. Najbolj\u0161i izmed njih so del\u010dek svoje uspe\u0161ne plezalne zgodbe v svetovnem <\/span>merilu za\u010drtali tudi v tem plezali\u0161\u010du. Pomembni dose\u017eki plezalcev in trenerjev PK \u0160kofja Loka, <\/span>katerih \u010dlani so bili tudi plezalci iz Sel\u0161ke doline, so dokumentirani v knjigi Pot med zvezde – <\/span>zgodba o uspehu \u0161kofjelo\u0161kih ljubiteljev vertikale (avtor Franc Vidic, 2017).<\/span><\/p>\n

Za zaklju\u010dek \u0161e nekaj podatkov in zanimivosti posameznih plezalcev Sel\u0161ke doline, ki so <\/span>zaznamovali in soustvarjali uspe\u0161no in bogato tradicijo \u0161portnega plezanja: <\/span><\/p>\n

Jernej Hudolin<\/b><\/span><\/p>\n<\/p>\n

    \n
  • prvi predsednik PK \u0160kofja loka, od leta 1989 do leta 1996;<\/span><\/li>\n
  • med prvimi je za\u010del izdelovati umetne oprimke, ki so bili najprej postavljeni v telovadnici <\/span>Centra slepih in slabovidnih. Z oprimki je zalagal celotno takratno plezalno sceno v <\/span>Jugoslaviji;<\/span><\/li>\n
  • skupaj z Markom \u010cufarjem, Francijem Jensterlom in Mitjem Kova\u010di\u010dem je prvi prebil <\/span>magi\u010dno mejo med VI. in VII. stopnjo s smerjo Via Irma, v Pic Ciavazesu v Dolomitih. \u010ce ne <\/span>prvi, je bil eden prvih jugoslovanskih plezalcev, ki je preplezal takrat dobro poznani Corner of <\/span>Madnes, v Meteori v Gr\u010diji;<\/span><\/li>\n
  • skonstruiral je plezalno steno na Podnu.<\/span><\/li>\n<\/ul>\n


    \nDamijana Klemen\u010di\u010d Hudolin<\/b><\/p>\n

      \n
    • prva slovenska plezalka, ki se je z preplezano smerjo Brezmade\u017ena na plezali\u0161\u010du Pod Su\u0161o <\/span>(7c+), pribli\u017eala VIII. stopnji francoske lestvice;<\/span><\/li>\n
    • redna udele\u017eenka prvih dr\u017eavnih tekmovanj;<\/span><\/li>\n
    • leta 1989 je dosegla 1. mesto na jugoslovanskem dr\u017eavnem prvenstvu v Bohinju; v tem letu <\/span>je bila tudi skupna zmagovalka \u0161estih tekem jugoslovanskega pokala Art Rock.<\/span><\/li>\n<\/ul>\n

      Marko Dem\u0161ar<\/b><\/p>\n<\/p>\n

        \n
      • poleg plezanja je bil \u00bbhi\u0161ni\u00ab plezalni mojster za vse, kar so plezalci kadarkoli potrebovali pri opremljanju smeri. Dr\u017eala za vrtanje svedrovcev, plo\u0161\u010dice, zagozde, popravila ali predelave <\/span>\u010desarkoli, kar je di\u0161alo po plezanju, vse to je bilo njegovo delo; enako pripravljenost zavihati <\/span>rokave in pomagati pri urejanju plezali\u0161\u010d.<\/span><\/li>\n<\/ul>\n


        \nMarko \u010cufar<\/b><\/p>\n

          \n
        • je kraljeval in domoval v plezali\u0161\u010du Kamnitnik, po doma\u010de \u00bbv Kasarni\u00ab, prav tako tudi v Paklenici in Verdonu;<\/span><\/li>\n
        • vabljeni udele\u017eenec prvega mednarodnega tekmovanja, ki je bilo organizirano v letu 1985, <\/span>v Bardonecchii (na podlagi uspeha tekmovanja v Paklenici);<\/span><\/li>\n
        • je udele\u017eenec prvega uradnega dr\u017eavnega prvenstva v Ospu, leta 1988 ter jugoslovanskega <\/span>pokala Art Rock, leta 1989;<\/span><\/li>\n
        • leta1986 splezal smer ET, v Paklenici (IX-);<\/span><\/li>\n
        • leta 1989 splezal smer Klavdia, v Verdonu (8a+).<\/span><\/li>\n<\/ul>\n


          \nFranci Jensterle<\/b><\/p>\n<\/p>\n

            \n
          • kraljeval in domoval v plezali\u0161\u010du Pod Su\u0161o in na Memorialih Janeza Jegli\u010da v Ospu, kjer je <\/span>zmagal \u0161estkrat, ter tudi po francoskih in \u0161panski plezali\u0161\u010dih;<\/span><\/li>\n
          • je prva generacija, ki je diplomirala na Fakulteti za \u0161port kot trener \u0161portnega plezanja. <\/span>Skupaj z Sabino Sovinc je med prvimi za\u010del z organizacijo osnovno\u0161olskih in srednje\u0161olskih <\/span>te\u010dajev, kmalu se jima je pridru\u017eil brat Ale\u0161. V letih 2006 – 2009 je bil pomo\u010dnik selektorja za <\/span>mo\u0161ke in \u017eenske reprezentance v \u0161portnem plezanju;<\/span><\/li>\n
          • prvi slovenski plezalec, ki je preplezal smer z oceno 8a+ na pogled (1998) in 8a+\/b (2002);<\/span><\/li>\n
          • dr\u017ei se ga sloves \u00bbstarej\u0161i je, bolj\u0161i je\u00ab, kar nekaj preplezanih 8c ali 8c\/c+;<\/span><\/li>\n
          • udele\u017eenec prvega uradnega dr\u017eavnega prvenstva v Ospu leta 1988 ter jugoslovanskega <\/span>pokala Art Rock 1989, slovenski dr\u017eavni reprezentant, trener v PK \u0160kofja Loka ter pomo\u010dnik <\/span>selektorja 2006-2009 v \u017eenski in mo\u0161ki reprezentanci.<\/span><\/li>\n<\/ul>\n


            \nAle\u0161 Jensterle<\/b><\/p>\n

              \n
            • pri 18. letih preplezal dve smeri z oceno 7c+, takrat kategoriziran kot zelo perspektiven <\/span>plezalec;<\/span><\/li>\n
            • dosegel 2. mesto na dr\u017eavnem tekmovanju v Dom\u017ealah, ki je bila ena izmed \u0161estih tekem <\/span>jugoslovanskega pokala, ki se ga je udele\u017eeval v letih 1988 in 1989; na podlagi rezultatov je <\/span>bil povabljen na Rock Master v Kranju;<\/span><\/li>\n
            • poleg \u0161tudija \u0161porta, je najve\u010d \u010dasa posve\u010dal vzgoji mladih plezalcev vseh kategorij v PK <\/span>\u0160kofja Loka in individualnemu treningu Natalije Gros, Eve Tu\u0161ar in Martine \u010cufar, ki so bile <\/span>vse reprezentantke z vrhunskimi uspehi. V letih 2006-2009 je bil selektor mo\u0161ke in \u017eenske <\/span>reprezentance v \u0161portnem plezanju, kraljeval je na treningih, te\u010dajih in plezalnih taborih v <\/span>Rovinju;<\/span><\/li>\n
            • je diplomiral na Fakulteti za \u0161port leta 2000 pri izbirnem predmetu \u0160portno plezanje;<\/span><\/li>\n
            • je povabil Martino \u010cufar in Natalijo Gros, da sta, s svojimi bogatimi in uspe\u0161nimi skalnimi in <\/span>tekmovalnimi izku\u0161njami, obogatili knjigo Z Glavo in srcem do vrha (2010), ki predstavlja <\/span>celosten pogled na psihi\u010dno pripravo plezalca.<\/span><\/li>\n<\/ul>\n


              \nBla\u017ea Klemen\u010di\u010d<\/b><\/p>\n<\/p>\n

                \n
              • je bila med prvimi lo\u0161kimi tekmovalkami, ki se je v mladinski konkurenci redno uvr\u0161\u010dala na <\/span>stopni\u010dke v mednarodnem merilu in sledila svoji starej\u0161i sestri Damijani.<\/span><\/li>\n<\/ul>\n


                <\/span><\/p>\n

                \u0160portno plezalne dejavnosti, ki jih je organizira O\u0160 \u017delezniki v okviru raz\u0161irjenega programa in <\/span>interesnih dejavnosti, je prerasla prostorske in kadrovske kapacitete, ki jih \u0161ola \u0161e lahko <\/span>ponudi. Na predlog lokalnih ljubiteljev plezanja, zaradi pove\u010danega povpra\u0161evanja po <\/span>organizirani vadbi otrok in odraslih rekreativcev, je upravni odbor PD za Sel\u0161ko dolino <\/span>\u017delezniki 15. 6. 2023 na Ratitovcu sprejel sklep, da se ustanovi \u0160portno plezalna sekcija. <\/span>Z dograjeno ve\u010djo plezalno steno, manj\u0161o balvansko ter \u00bbcampus boardom\u00ab v telovadnici O\u0160 <\/span>\u017delezniki smo plezalci pridobili pomemben poligon za redno in sistemati\u010dno vadbo in <\/span>izpopolnjevanje svojih plezalnih spretnosti. Plezalna dejavnosti je postala pomembna sti\u010dna <\/span>to\u010dka povezovanja in sodelovanja med PD za Sel\u0161ko dolino \u017delezniki, O\u0160 \u017delezniki in lokalno <\/span>skupnostjo.<\/span><\/p>\n


                <\/span><\/p>\n<\/p>\n

                Ale\u0161 Jensterle, Jernej Hudolin<\/p>\n

                \nP. S. Celoten \u010dlanek bo objavljen v Zborniku Sel\u0161ke doline \u017delezne niti 2024, ki izide proti koncu leta 2024.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"100-width.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-5604","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.sps-zelezniki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5604","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.sps-zelezniki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.sps-zelezniki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sps-zelezniki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sps-zelezniki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5604"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.sps-zelezniki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5604\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5610,"href":"https:\/\/www.sps-zelezniki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5604\/revisions\/5610"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.sps-zelezniki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5604"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}